Facebook stran

 

GASILNI DOM

 

 

 

Razgibano delo ter vse večje potrebe po prostoru je v članih društva vsiljevalo misel na nov večji gasilski dom. Stari gasilski dom sredi Dola je opravljal predvsem vlogo shrambe za najnujnejše. Že ob osamosvojitvi društva jeseni leta 1952 se je pokazalo, da so razmere v njem preveč utesnjene, zato so se veliko posvetovali o parceli na kateri je pred vojno stal Prosvetni dom v Dolu. Pri podrobnejšem pregledu se je izkazalo, da je za nov dom tam premalo zemlje. Sklenjeno je bilo, da se z Olgo Kraševec dogovori, da bi odstopila eno od kleti za požarni bazen. Vendar se to ni nikdar zgodilo. Misel na novi dom pa je bila leta 1959 že tako oprijemljiva, da so sklenili prirediti tombolo, s katerimi bi zagotovili prva sredstva za nov gasilski dom. Precej so premišljevali glede povezave s tovarno Jub, vendar se je na občnem zboru 17. januarja 1960 izkazalo, da je misel na zidavo novega doma le še preveč v oblakih. Sklenili so, da z zbranimi sredstvi popravijo in preuredijo stari gasilski dom. Misel na nov gasilski dom še zdaleč ni zamrla. Na občnem zboru 8. januarja 1972 izvoljen upravni odbor: Predsednik: Matevž Ložar, Zaboršt Poveljnik: Jernej Okorn, Dol Pomočnik poveljnika: Ludvik Vodnik, Zaboršt Tajnik: Franc Kuhar, Videm Blagajnik: Stanko Moder, Videm Gospodar: Maks Zajc, Dol Strojnik: Srečko Tihelj, Kleče Referent za mladino: Janez Žvab, Kleče Nadzorni odbor: Jože Tekavc, Kleče; Franc Lunar; Videm; Lado Učakar, Dol je misel razvil do te mere, da sta 27. avgusta 1972 predsednik Matevž Ložar in tajnik Franc Kuhar po navodilih upravnega odbora poslala dopis na Oddelek za komunalne in gradbene zadeve pri skupščini občine Ljubljana-Bežigrad z zadevo »Prošnja za dodelitev zemlje za zidavo novega gasilskega doma v Dolu pri Ljubljani«. Utemeljila sta, da gasilski dom, ki je bil zgrajen pred 80 leti v velikosti 6m x 8m ne zadošča več za potrebe gasilske dejavnosti. Nov dom bi moral biti dovolj velik za vso gasilsko opremo, za opremo narodne zaščite (kasneje civilne zaščite), sestanke in druge tudi družbene dejavnosti. Prosila sta za dodelitev parcele v velikosti približno 700 m2 v neposredni bližini tovarne Jub, ki je tudi zainteresirana, da dom stoji v njeni bližini. Odgovora na ta dopis pa gasilci niso bili deležni, zato so sami začeli z iskanjem primernega zemljišča. Iz pripovedovanj je znano, da so na seji 7.9.1972 premlevali različne lokacije. Točne predstave o velikosti posameznih parcel za gradnjo novega gasilskega doma pa pravzaprav sploh ni bilo. Po končani seji ob 1.00 ponoči so Stanko Moder, Jernej Okorn, Srečko Tihelj in Franc Kuhar samozavestno s koraki odmerili in tako rekoč zakoličili parcelo na kateri danes stoji gasilski dom. Njihov predlog, da se gasilski dom postavi tik pred vhod v tovarno Jub, torej na del tovarniškega in del Zajčevega zemljišča, je bil sprejet. Z njim so se strinjali vsi lastniki zemljišč: tovarna Jub, Maks Zajc in župnija Dol. Zemljišče je bilo v zemljiško knjigo kot last PGD Dol pri Ljubljani vpisano šele leta 1996, ko je tedanji predsednik Pavle Zajec zaključil postopek s prepisi med tovarno JUB, Maksem Zajcem in župnikom Ivanom Miheličem. Čeprav je bilo z zemljišči nešteto težav, se je sredi leta 1973 vendarle izteklo tako, da je Ljubljanski urbanistični zavod izdal lokacijsko dokumentacijo in 15. julija 1973 je bil položen temeljni kamen. Pokroviteljstvo za položitev temeljnega kamna je prevzela tovarna Jub in temeljni kamen za nov gasilski dom je tako položil predstavnik tovarne Jub g. Nace Peterlin. Predsednik gasilskega društva Dol je v slavnostnem govoru pozval vse gasilce za pomoč pri gradnji novega gasilskega doma. Ob tej slovesnosti je finančno pomoč obljubil tudi predsednik občinske gasilske zveze Rajko Bašelj. Gradnja se je z izkopom začela decembra 1973 in napredovala zelo počasi, saj so večino dela opravili gasilci sami z udarniškimi akcijami ob sobotah in nedeljah. Mojstrov in obrtnikov namreč niso mogli plačati. Kljub temu je bila sredi decembra 1974 gradnja končana do druge plošče, pripravljen pa je bil tudi že les za ostrešje. V začetku leta 1975 se je smrtno ponesrečil Matevž Ložar, kar je bil tudi za gasilce in gradnjo doma kar hud udarec. Gradnja je potekala brez vseh potrebnih dovoljenj in je bila pravzaprav črna gradnja. Predsedstvo občinske gasilske zveze je zahtevalo, da društvo v letu 1975 pridobi gradbeno dovoljenje, sicer ne bo več deležno podpore s strani občine, ki pa je bila resnici na ljubo skopa, finančno pa je sploh ni bilo. Z nekaj težavami je društvu uspelo pridobiti lokacijsko dovoljenje, gradbenega pa še ne. Kljub temu je bil gasilski dom pod streho že 27. aprila 1975. Gasilce je vezal rok enega leta od lokacijskega dovoljenja do izdaje gradbenega dovoljenja. Začel se je lov na potrdila in soglasja za gradbeno dovoljenje, ki je gasilce stalo precej več napora kot gradnja sama. Zmanjkalo je denarja in zmanjkalo je volje. Tudi zaradi mačehovskega odnosa občinske gasilske zveze, ki je 10. junija 1976 celo zahtevala zaustavitev gradnje. Vendarle je gasilcem kljub vsemu s pomočjo zvez oktobra 1976 uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradnja je bila tako legalizirana in odnosi z občino in občinsko zvezo so se nekoliko otoplili. Gradnja pa se vseeno ni mogla nadaljevati, saj enostavno ni bilo denarja. Na pomoč je priskočil takratni direktor tovarne JUB g. Florjan Regovec s salomonskim predlogom, da tovarna JUB za 40 let najame južni del doma v izmeri 80m2, najemnino pa plača takoj v enkratnem znesku. Gasilci so se seveda strinjali in 25. marca 1977 sta predsednik gasilcev Lado Učakar in direktor Florjan Regovec podpisala najemno pogodbo, ki je gasilce zavezala tudi, da denar porabijo namensko za gradnjo doma in da bo dom vseljiv do konca leta 1978. Še preden je bil gasilski dom dokončan je predsednik krajevne skupnosti Dol Vinko Kuhar izrazil željo, da bi KS Dol proti plačilu najela dva prostora v prvem nadstropju. Denar je bil dobrodošel in 28. junija 1978 sta predsednika PGD Dol in KS Dol res podpisala pogodbo o najemu. Težavam pa ni bilo konca in kraja. Za gasilski dom se namreč spodobi, da ga krasi slika zavetnika gasilcev Sv. Florjana. Poleti 1978, ga je na vzhodno pročelje nad vhodom začel slikati Jože Levin. Slika je bila vsak dan bolj razpoznavna, vse bolj pa je začela zanimati tudi takratno politično oblast, ki je bila seveda proti posvetnim elementom na novem gasilskem domu. Jože Levin je zaradi tega s še večjim veseljem okrog glave Sv. Florjana narisal velik in svetal svetniški sij. To pa je bilo takrat povsem nezaslišano in seveda kaplja čez rob. Vročekrvne dopise, hude besede ter nasprotovanja z ene in druge strani je na koncu rešil salomonski predlog takratnega gasilskega upravnega odbora. Jože Levin je nekoliko zabrisal svetniški sij, na gasilsko čelado pa je narisal rdečo zvezdo. Krajevni in občinski politični veljaki so se z rešitvijo strinjali, a jih je bilo vseeno strah mnenja višje politične oblasti, ki je bila vabljena na otvoritev gasilskega doma. Med sliko Sv. Florjana, gasilci in lokalno oblastjo so švigali vprašujoči pogledi, ki pa so vseeno sporočali strinjanje z iznajdljivostjo gasilcev, ki so svetnika povezali z rdečo zvezdo in od takrat se o zapletu s Sv. Florjanom pogovarjamo samo že z nasmehom na ustnicah. Svečana otvoritev gasilskega doma je bila v nedeljo 16. Julija 1978 z veliko gasilsko parado in veliko vrtno veselico.

 

Leta 2012 smo gasilci obnovili gasilski dom. To je bila po letu 1997, ko se je prebarvala fasada in opaž eden večjih projektov. Gasilci smo tako delovno pričakovali  120 letnico delovanja  PGD Dol pri Ljubljani. Tokrat smo zamenjali vsa okna in s pomočjo tovarne Jub naredili novo fasado z izjemno toplotno izolacijo. Fasada je poleg strehe najpomembnejši dejavnik pri zunanjem izgledu našega gasilskega doma. Prav tako smo obnovili in na novo prebarvali opaž.

 

Glede na osvežen zunanji videz našega gasilskega doma smo obnovili tudi sliko sv. Florjana. Obnovo je izvedel Janez Medvešek, ki živi in dela kot slikar v Dragomlju pri Domžalah.

 

 

                                                                                                                                                                                                          ↑ nazaj na vrh strani